Regvar o tožbi na ESČP: "Zakonska določba ustvarja nevaren precedens"

Regvar je za N1 pojasnila, da se tožba nanaša na 10. odstavek 9. člena zakona o mednarodni zaščiti, ki določa obveznosti svetovalcev za begunce.

V Sloveniji namreč v skladu z omenjenim zakonom pravno pomoč in zastopanje prosilcev za mednarodno zaščito pred sodišči praviloma zagotavljajo svetovalci za begunce. Izbirajo se z javnim razpisom, za petletni mandat pa jih imenuje ministrstvo za pravosodje. Za vpis na uradni seznam morajo izpolnjevati posebna izobrazbena in strokovna merila, med drugim univerzitetno izobrazbo iz prava, specializirano usposabljanje ter izpit iz mednarodne zaščite in azilnega prava.

Dolžni razkrivati informacije

Po 10. odstavku 9. člena, na katerega opozarja Regvar, je svetovalec za begunce dolžan ministrstvu za notranje zadeve predati informacije, ki jih je v postopku pred sodiščem prejel od svoje stranke, torej prosilca za azil. V nasprotnem primeru lahko minister za pravosodje v skladu z zakonom svetovalca razreši.

Omenjena določba pravi, da minister svetovalca razreši, "če se ugotovi, da mu je znana prava identiteta prosilca, razpolaga s prosilčevimi identifikacijskimi dokumenti, mu je znana dejanska prosilčeva starost, v primeru, ko ta zatrjuje, da je mladoletna oseba, ali so mu znana dejstva, na podlagi katerih prosilec ni upravičen do statusa begunca ali subsidiarne zaščite, a o tem ne obvesti pristojnega organa".

"Gre za poseg v pravico do zasebnosti," je za N1 opozorila Regvar. "Ta po vključuje pravico do zaupnosti, ki jo ima vsak posameznik v odnosu do svojega pravnega zastopnika. Prosilci za zaščito so zaradi te določbe edina kategorija strank v sodnih postopkih, ki se jim ta pravica odreka."

Ustavno sodišče ni ugotovilo neskladja z ustavo

Na pobudo skupine poslancev Državnega zbora je o tem že presojalo ustavno sodišče, ki pa neskladnosti z ustavo ni ugotovilo. Junija 2025 je tako odločilo, da zakonska dolžnost svetovalca za begunce o obveščanju organov o prosilcu za mednarodno zaščito sicer posega v pravico do zasebnosti, ki je zapisana v ustavo, a po mnenju sodnikov ne pomeni čezmernega posega, saj preprečuje zlorabo postopka in varuje namen preverjanja upravičenosti do zaščite.

ESČP je po besedah Urše Regvar tožbo uvrstilo v kategorijo zadev, ki so ključne za razvoj prava človekovih pravic ali imajo širše družbene posledice (t. i. impact case).

"Dostop do zaupne, kakovostne pravne pomoči ključen za dejanski dostop do sodnega varstva"

Kot rečeno, je Varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek v petek sporočila, da je v omenjeni zadevi na ESČP vložila stransko intervencijo, v kateri je opozorila na pomen zaupnosti komunikacije med prosilci za mednarodno zaščito in njihovimi pravnimi zastopniki.

V intervenciji je opozorila tudi na vprašanje pravnega poklicnega privilegija v luči 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki zagotavlja pravico do zasebnega in družinskega življenja. Gre za pravilo, da se pogovor med odvetnikom in stranko ohrani zaseben in zaupen, da mu lahko stranka odkrito pove vse, kar je pomembno za njeno pravno pomoč, so zapisali pri Varuhu.

Varuhinja je izpostavila, da so prosilci za mednarodno zaščito v posebej ranljivem položaju in da je dostop do zaupne, kakovostne pravne pomoči ključen za dejanski dostop do sodnega varstva. Po njeni oceni ureditev, po kateri mora svetovalec za begunce določene informacije, pridobljene pri zastopanju prosilca v sodnem postopku, posredovati pristojnemu organu, močno posega v zaupnost razmerja med pravnim zastopnikom in stranko ter slabi zaupanje, brez katerega učinkovita pravna pomoč ni mogoča.

Neenaka obravnava

Varuhinja je opozorila, da v drugih sodnih postopkih pravno zastopanje praviloma lahko opravljajo pravniki z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Kot rečeno, pa ta izpit za svetovalce za begunce ni nujen. "Če se prosilec za azil odloči za pravno zastopanje zunaj sistema svetovalcev za begunce, ga lahko zastopa le pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Čeprav imajo prosilci pravico najeti odvetnika na lastne stroške, se za to predvidoma odloči zanemarljivo število prosilcev, predvsem zaradi visokih stroškov. Brezplačna pravna pomoč pa je zagotovljena praviloma le slovenskim državljanom. V praksi tako država prek sistema svetovalcev za begunce zagotavlja obliko brezplačne pravne pomoči in zastopanja prosilcem za mednarodno zaščito v sodnih postopkih," so zapisali.

Po oceni varuhinje je takšna ureditev vprašljiva tudi zaradi pravice do nediskriminatorne obravnave. Prosilci, ki si lahko privoščijo odvetnika, so varovani s pravico do zaupnosti, medtem ko so prosilci, ki so odvisni od sistema brezplačne pravne pomoči svetovalcev za begunce, v manj ugodnem položaju.

"Nevaren precedens"

Varuh je možnost stranske intervencije pred ESČP izkoristil tretjič, so še sporočili v petek.

Regvar je dejala, da je intervencija varuha "za nas izjemno pomembna, saj kaže, da je varuhinja prepoznala težo kršitve, ki jo opredeljuje ta zakonska določba".

Od ESČP pričakuje ugotovitev, da je ta odločba v nasprotju z določbami Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj prekomerno posega v zaupnost odnosa med pravnim zastopnikom in njegovo stranko.

"Sporna zakonska določba ustvarja zelo nevaren precedens v smislu ustvarjanja kategorij posameznikov v državi, ki v postopkih pred sodišči ne uživajo enakega varstva in zaščite kot ostali, na primer slovenski državljani. Bojazen je, da bi se takšna praksa razširila še na druge skupine ljudi ali da bi se začela uporabljati tudi drugje po Evropi," je še dejala Regvar.